KORENINSKI RAK ALI GOLŠAVOST KORENIN – AGROBACTERIUM TUMEFACIENS (SMITH & TOWNSEND) CONN

GOSTITELJSKE RASTLINE

Je karantenska bolezen. Bakterija je izrazito polifagna. Živi na številnih zelnatih in lesnatih rastlinah iz 140 rodov in 61 družin. Od poljščin napada hmelj, repo, peso, lucerno. Razširjena je na vseh petih celinah. Na poljščinah ni posebno pomembna, zelo nevarna pa je za sadike v drevesnici.

Bolezenska znamenja in razvojni krog

Zelo značilna bolezenska znamenja so golše, odebelitve, rakaste tvorbe na koreninskem vratu, na koreninah in korenu. Rakasti izrastki-tumorji-nastanejo zaradi nenormalne delitve celic, kar povzročajo rastlinski hormoni, ki nastanejo kot rezultat interakcije bakterije in celic gostiteljske rastline po okužbi, ali zaradi hormonov, ki jih izloča bakterija sama npr. betaindolocetno kislino. Tumorji so različne velikosti, od velikosti grahovih zrn, do velikosti moške pesti, pa včasih celo otroške glave. Mlajši tumorji so mehki sivobelkasti, starejši so trdni, nagubani, temnejše barve.

Bakterija živi v tleh, neodvisno od njihovih lastnosti in koncentracije vodikovih ionov. Čas preživetja pa je odvisen od lastnosti tal in vlažnosti. Navadno ohrani bakterija vitalnost več kot leto dni. Bakterija je parazit ran. V rastline prodira skozi rane (od škodljivcev, rezi, toče, itd.). Ker je za oblikovanje rakastih tvorb potrebno obilo hranilnih snovi, nastajajo le-te med rastjo gostiteljskih rastlin. Zaradi oblikovanja tumorjev se rastline slabo razvijajo, zaostanejo v rasti, včasih pa tudi povsem propadejo.

Bakterija se prenaša z obolelimi rastlinami, orodjem, zemljo in vodo za namakanje. Bakterijski rak na poljščinah lahko preprečujemo le s čim širšim in pestrejšim kolobarjem.

Besedilo:  prof. akad. dddr. Jože Maček